Prvi Ironman uspešno pod streho, eno leto priprav (takšnih in drugačnih) je prineslo, da sem včeraj uspešno prišel do cilja:
Najprej hvala VSEM navijačem in domačim – res ste bili super, nekaterih žal nisem opazil saj je bil fokus na teku res divji pa tudi kakšen manjši black out je bil vmes.
Ker je jezero zelo toplo smo plavali brez neoprena. Rolling štart je krasna zadeva saj vsakih 5 s starta 5 tekmovalcev. V vodi ni gneče in lahko plavaš brez pretepanja in tunkanja. Edino v Lend kanalu se stvar malo zgosti saj iz jezera v vsi pridemo v kanal širok približno 10 m. Voda je nizka, kalna in polna alg in trave. Krasno. Prvič sem plaval s swim suit obleko (poveča drsnost, plovnosti pa ne) in je bil fin občutek.
Na kolesu v prvem krogu suvereno, malo težav z želodcem (verjetno sem spil kakšnih par deci iz prej omenjenega kanala) ampak sem s Coca Colo naredil luknjo že pred St. Veit je stvar stekla kot mora. Seveda se se vsaka lepa stvar hitro zakomplicira (življenje ni potica)… Pred Feldkirchnom dohitim skupino 10 kolesarjev – vozijo čez cel pas po dva v štric čist na gumi, seveda zavetrje ni dovoljeno. Predno jih prehitim seveda pogledam nazaj in vidim za sabo sodnika na motorju (mislil sem si super zdaj jim bo dal pa penalty za goljufanje) in začnem prehitevati kolono. Ker so bili čez cel vozni pas zavijem na sosednjega (cesta zaprta za ves promet, pa tudi ravnini ni bilo videti konca). Ravno jih prehitim pride sodnik do mene in pokaže rdeč karton (diskvalificiran) seveda se nisem dal in se spustil v pogajanja (po pravilih nebi smel zapeljati čez sredinsko črto) najprej zakaj ni oglobil raje tistih 10 ki so goljufali in ogrožali drug drugega, pa se stric ni dal…. Potem sem mu predlagal da bi rajši 5 min penalty boxa in se je nekako strinjal – pomoje zaradi dobrih meddržavnih odnosov po odsluženi kazni čez 20 km, pa stvari niso stekle kot bi morale, noge so bile malo prazne in na klancih ni bilo suverenosti kakršne sem vajen. Najbolj me je bilo strah kako bom odtekel maraton s telečjimi nogami… Ravno ko pridem v menjalca se začenja nevihta, ograje in panoji letijo kar po zraku na začetku teka pa kar obilna pošiljka dežja, da nas je fino ohladilo. V menjalcu sem montiral kompresijske nogavičke (za stegna) in noge so kar oživele. Začel celo malo prehitro, potem pa držal fin tempo do konca. Brez kakšne hude krize in težav. Tako sem spravil maraton skupaj v 3:28. Vse skupaj pa 10:15.
IM je težka tekma, ampak vmes sem se večkrat spomnil na kolega, ki je imel v par dni nazaj hudo kolesarsko nesrečo in upam da se razplete čim bolje. Drži se M.!
Napisal: Martin Mlakar
Foto in video: Družina Mlakar in klubski navijači =D